Libanja (potok)
| Libanja | |
|---|---|
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v vasi Ilovci 46°29′5.84″N 16°11′57.56″E / 46.4849556°N 16.1993222°E |
| ⁃ nadm. višina | 265 m |
| Izliv | v mrtvi rokav Drave pod Obrežem 46°23′1.18″N 16°13′9.71″E / 46.3836611°N 16.2193639°E |
⁃ nadm. višina | 183 m |
| Dolžina | 13 km |
| Površina porečja | 22 km2 |
| Geopedia | vodotok Libanja |
Libánja je levi pritok Drave pri Obrežu v skrajnem vzhodnem delu Slovenskih goric. Izvira v gozdnati grapi na južni strani glavnega razvodnega slemena v vasi Ilovci in teče bolj ali manj proti jugu skozi Miklavž pri Ormožu, Šalovce in Loperšice. Pri tej vasi vstopi v ravnino ob Dravi, zavije proti jugovzhodu in se nekoliko niže izliva v mrtvi rokav Drave. Iz bližnjega gričevja se vanj steka več manjših potokov, med katerimi je največji Humec z desne strani.
V zgornjem toku teče potok po razmeroma ozki dolini z ravnim, mokrotnim dnom, ki postaja dolvodno od Miklavža postopoma vse širše in v nekaterih delih še vedno precej mokrotno ter izpostavljeno poplavam. Zaradi tega je ostalo dolinsko dno neposeljeno, posamične kmetije so odmaknjene na nekoliko višji svet na obrobju doline.
Struga potoka je v zgornjem toku nad Miklavžem ostala v naravnem stanju, prav tako na odseku med Šalovci in Loperšicami, kjer drobno vijuga med travniki in manjšimi logi. V srednjem delu pod Miklavžem je struga regulirana, tu segajo njivske površine prav do umetne struge, ob kateri ni nobenega obvodnega grmovnega in drevesnega rastja. Tudi v spodnjem toku pod Loperšicami je potok reguliran in teče po umetni strugi vse do izliva.
Zaradi mokrotnosti in poplav je bila dolina v preteklosti neposeljena, ob potoku je bilo le nekaj manjših kmečkih mlinov pri Šalovcih in Loperšicah. Na starih zemljevidih ima potok različna imena: na jožefinskem vojaškem zemljevidu se imenuje Jerhosna Bach, Dulebska Bach in Leprechicki Potok[1], na franciscejskem zemljevidu pa Libonia Bach.[2] Tudi izvor slovenskega imena ni povsem pojasnjen, možni izvor je iz nekega osebnega imena Ljub-.[3]
Zgornji tok Libanje je vključen v Krajinski park Jeruzalemsko - ormoške gorice, v spodnjem toku je potok zahodna meja naravnega rezervata Koračica, ki je pomemben kot primer ohranjenega nižinskega gozda črne jelše in belega gabra, in je hkrati vključen tudi v območje Natura 2000 (Obrež).[4]
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Josephinische Landesaufnahme (1763–1787)«. Pridobljeno 22. decembra 2017.
- ↑ »Franziszeische Landesaufnahme (1806–1869)«. Pridobljeno 22. decembra 2017.
- ↑ Bezlaj, France (1956). Slovenska vodna imena, 1. knjiga. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 341–342. COBISS 1763585.
- ↑ »Atlas okolja«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2021. Pridobljeno 22. decembra 2017.